20. 09. 2006
Le kaj imata skupnega tekmovalni sistem v tenisu ter davčni sistem v državi. Na prvi pogled kaj malo, pa vendar lahko najdemo nekaj vzporednic. Naj na začetku priznam, da nisem strokovnjak za davke oziroma le toliko, kolikor moram, kot državljan vedeti o dohodninski napovedi.
In zdaj k primerjavi. Trenutno velja, da lahko državljani RS uveljavljamo kot olajšavo tudi nakup likovnih del, leposlovnih knjig, nosilcev avdio-vizualnih vsebin... Kar pomeni, da država na nek način vzpodbuja nakup tovrstnih del, na drugi strani pa ima zanesljivo tudi izračune, koliko manj denarja od dohodnin se bo nateklo v državni proračun.
Sedaj pa zelo hipotetična in skrajno nora ideja. Gospod Bajuk je navdušen tenisač, in zato se nekega dne odloči, da bo dohodninska olajšava tudi nakup teniškega loparja in žogic. Vsi prodajalci športne opreme bi bili navdušeni, saj bi namesto 10.000 prodanih loparjev, prodali desetkrat ali dvajsetkrat več. Seveda, pa bi g. Bajuk za uveljavitev takšne “nore” olajšave naredil simulacijo. To pa je tisto ključno. Na katerih podatkih, tistih, kjer so bile olajšava knjige..., ali pa bi napravil analizo in ekspertizo na novi situaciji prilagojenih podatkih. Vsekakor slednje.
Enako velja za naš tekmovalni sistem, ki se noče in noče spremeniti. Odgovorni trdijo, da predlog izračuna lestvic, ki upošteva najboljše dosežene rezultate, ne vpliva bistveno na razvrstitev igralcev in igralk na jakostni lestvici. To drži, ker se simulacija izvaja na “starih” podatkih, ko je bilo v veljavi še računanje povprečja določenega števila tekmovanj.
Ali si lahko predstavljate, da Matic Osovnikar ne bi nastopil na tekmi, ker bi si s slabšim rezulatom od svojega osebnega rekorda, pokvaril povprečje. To bi ga vsekakor sililo v kalkuliranje, kar že počne veliko teniških staršev, ki otrokom po temeljitem izračunu pravijo: “Na turnir v Velenje ne bomo šli, ker, če izpadeš pred polfinalom, izgubiš eno mesto na jakostni lestvici”. Tudi to se dogaja v našem tenisu.
Če vsi ti “nori” argumenti ne pomagajo, pa bi vsekakor pomagal pogled čez mejo. Katere lestvice upoštevajo najboljše rezultate. To so najboljše lestvice: ATP, WTA, ITF, Tennis Europe....
In še ena značilnost naše lestvice. Malokdo jo razume, saj se za lestvico upoštevajo različna tekmovanja, posamična (dvojice žal ne), ekipna, reprezentančni nastopi, bonus točke za zmage nad višje uvrščenimi).
Pomešano je marsikaj, kar resne lestvice ne upoštevajo (npr. bonusov za zmage, saj je tudi to prostor za številne “malverzacije”).
Druga pomembna zadeva je delitelj števila tekmovanj. Evropski teniški strokovnjaki priporočajo, da naj bi štirinajst letniki odigrali približno 10 do 12 tekmovanj na leto in če preskočim ostale kategorije, člani in članice pa med 20 in 30 tekmovanj. Kako pa je s tem pri nas. Ravno obratno dvanajst in štirinajst letniki igrajo največ slovenskih tekmovanj (v povprečju okrog 8 tekmovanj), člani in članice najmanj (v povprečju 2 tekmovanji). Na to, koliko in katera tekmovanja bodo igralci in igralke igrali, je odvisno predvsem od tekmovalnega koledarja. Menim, da je razlog za majhno konkurenčnost članskega tenisa, tudi v številučlanskih tekmovanj, ki jih imamo. Ne glede na to, kakšen je rang tekmovanja: lokalni, nacionalni, futures, challenger ali ATP. Tudi tu so koristne in preverjene informacije že tu. Pri ITF-u so ugotovili, da je zelo tesna (statistično veljavna) povezava med številom profesionalnih turnirjev ter uvrstitvami igralcev in igralk med 100 na svetu. Najbrž bo držalo, če pogledamo Španijo, ZDA, Francijo vsekakor, so pa seveda tudi izjeme, kot npr. Rusija.
In kakšen bo odgovor na to pisanje z druge strani. Najbolj pogost očitek je: trenerji ste krivi, da je v tenisu vsem manj otrok, da zapuščajo tenis, da nimamo članic in članom. Se strinjam, tudi trenerji smo krivi. Pa vendar, nihče ne sme podcenjevati pomena in vloge tekmovalnega sistema, saj ta usmerja najbolj pomembno gibalno silo športa – tekmo. In če so tekmovanja neustrezna, če jih je premalo in če niso prilagojena igralcem, staršem in organizatorjem, potem tudi trenerji ne moremo opraviti svojega dela. Sistem, kakršenkoli, daje rezultate.