Srbija = tenis!

10. 07. 2008

Tole kolumno sicer ne pišem v Srbij, pač v Turčiji, kjer poteka ITF/Tennis Europe South – East Training Camp za igralce in igralke do U12. Zanimiva druščina devetih trenerjev in 34 igralcev iz jugovzhodnih držav Evrope. Tudi tu so igralci in igralke iz Srbije. Pred nekaj tedni sem pač vodil ITF seminar Level 1 za trenerje v Srbiji. Na razpis se jih je prijavilo 140, zveza je izbrala 40 srečnežev, ki so lahko prisostvovali seminarju, Bilo je tudi kar nekaj t.i. balkanskih poslov, ko so trenerji podkupovali uradnike na zvezi, da so se lahko udeležili trenerskega seminarja. To je že prvi dokaz, da je v Srbiji tenis »in«, da je v trenutno v Srbiji teniški »boom«, takšen kot smo ga mi imeli v začetku devetdesetih.. 

Sedaj pa naprej, zakaj trdim, da je Srbija = Tenis. Imel sem kar nekaj pogovorov s starimi teniškimi prijatelji, s katerimi smo igrali turnirje bo bivši državi, s teniškimi igralci in igralkami, trenerji, funcionarji, starši... Nekateri teniški trenerji med njimi so delali tudi po Nemčiji, Ameriki, Franciji, Malti..., sedaj pa so vrnili. Zakaj? Ker teniške šole pokajo po šivih, klubi imajo ogromno število igralcev, turnirji mlajših kategorij se organizirajo v formatu Grand Slam turnirjev (128 igralcev) in potekajo cel teden. Starši visijo na mrežah, licitirajo cene trenerskih individualnih ur, ki so mimogrede višje kot v »razviti« Sloveniji.

Ob rednih tekih, ki so me vodili okrog stadiona Partizana, Marakane pa mimo vil na Dedinjah, sem na športnih igriščih, kjer je še pred nekaj leti kraljeval »futbal«, sedaj opazil, da otroci igrajo tenis. Lahko sem opazoval izjemno balkansko iznajdljivost, kako narediti mrežo za tenis. Ta je lahko iz straniščnega papirja, vrvi, plastičnih trakov, obojkarske mreže ali korit za rože. Igrišča so polna, otroci okoli hodijo z loparji. Na zidivih blokov se poznajo številni odtisi teniških žog. Skratka, Srbija = tenis.

Trenerski seminar je potekal v teniškem klubu Banjica, ki ima solidne pogoje, vendar pa v neposredni bliži deluje TC Gemax. Impozanten teniški center s štirimi igrišču v dvorani in štirimi zunaj ter še dodatnim fitnes centrom in igriščem s trdo podlago. Center je last bogatega poslovneža. Igrišča so zasedena od jutra pa do polnoči ali še čez. V centru je do nedavnega treniral Novak Djoković, sedaj tam trenirata Jelena Janković in Janko Tipsarević. V načrtu je gradnja vsaj še dveh takšnih centrov v Beogradu. Tudi zato je Srbija = tenis.

Če je na nekaterih seminarjih na začetku potreben t.i, »ice breaker«, potem je bil na tem čisto odveč. Trenerji, vseh starosti in kvalitet, so od prvega dne pripričani, da so najboljši. Tako govorijo, tako se obnašajo, tako delujejo tudi na igrišču. Moderen pristop razvoja tenisa skozi igro, so takoj vzeli za svojega. Prilagoditev je bila hitra in popolna. Čeprav je bila uspešnost na izpitu povprečna, pa je bil občutek kandidatov po tečaju, da so najboljši trenerji na svetu. Zaradi takšni trenerjev je Srbija = tenis!

Sedaj pa k najvažnejšim razlogom. Trenutno ima Srbija tri (3) igralce in igralke med 3 najboljšimi na svetu. Pri moških je to Novak Djoković, pri ženskah Ana Ivanović in Jelena Janković. Proti vrhu prodira še Janko Tipsarević, ki je bil med drugim tudi prvi mladinec na svetu. Skratka to so uvrstitve, katerih se ne bi sramovala nobena teniška velesila, niti Španija, Francija, ZDA ali Avstralija. Postavlja se vprašanje: »Zakaj je Srbija tako uspešna?« Če boste to vprašali ljudi, ki delajov srbskem tenisu, ne boste dobili odgovora. Večina ljudi, ne ve zakaj so trenutno najuspešnejša država v tenisu na svetu. To vprašanje sem postavil številnim ljudem, pa mi nihče ni postregel z zadovljivim in popolnim odgovorom.

Če sedaj naredim sintezo njihovih odgovorov z mojimi razmišljani se stvari zlivajo v naslednje zaključke.

  1. Ljudje v Srbiji so v težkih političnih in ekonomskih razmerah iskali potrditev. V ekipnih športih (nogomet, košarka, odbojka, vaterpolo...) je ogromno "kuhinje", zato so izbrali tenis. Tam si odvisen od samega sebe, svojih sposobnosti in znanja, sam sprejemaš odločitve, nujno ne potrebuješ kluba, zveze..., skratka lahko uspeš sam. 
     
  2. Tenis ima v Srbiji tradicijo. Boba Živojinovoć je bil osebnost in igralec svetovnega formata, ki se na Odprtem prvenstvu Avstralije ni ustrašil niti pred legendo svetovnega tenisa, Johnom Mc Enroem. Zaverovanost v uspeh in sposobnost tekmovanja z najbolšimi je del njihove mentalite in razmišljanja. 
     
  3. Sposobnost prilagajanja in reševanja problemom je v tenisu ena ključnih sposobnosti. To je sposobnost, ki jo morate imeti, če želite preživeti, ali še bolje, če ste želeli preživeti, ko se je cena mleka od osmih zjutraj do petih popoldna zvišala za 50 odstotkov. Ko morate preživeti s 100 evri plače, medtem ko so cene živil evropske... Za preživetje v Srbiji so potrebne posebne sposobnosti in te so zelo podobne tistim ki jih igralec potrebuje v tenisu. 
     
  4. Vsi uspešni srbski igralci in igralke so trenirali v težkih pogojih, tudi v plavalnih bazenih, in so v določenem trenutku sprejeli svetovne standarde ter odšli v tujino. Novak je odšel k Piliću, Ana v Švico, Jelena k Bolliteriju. Tudi tu niso iskali povprečnih centrov ali trenerjev, odšli so tja, kjer vedo kako narediti igralca, tja kjer jih proizvajajo vsak dan... Vendar so bili tudi pri tej svoji odločitvi zelo pragmatični. Vedno niso kupili vsega, ampak le tisto, kar je bilo v tistem trenutku dobro za njih. 
     
  5. Dejstvo je, da so pri razvoju teniškega igralca starši ključni. V Srbiji lahko srečaš starše igralcev, ki se vozijo v Yugotih, živijo v blokovskih naseljih Novega Beograda, pa vendar nekako zagotavljajo dobre pogoje za razvoj igralca. Kako jim to uspe, ni vedno jasno, jasno pa je, da iščejo različne rešitve, živijo na robu eksistenčnega minimuma, hodijo od enega bogatega poslovneža do drugega, včasih tudi brez vednosti dedka, prodajo njegovo stanovanje, tako kot je to naredil eden od staršev, ki pa je na srečo uspel in na koncu poskrbel tudi za dedka. Skratka za uspeh v tenisu so pripravljeni narediti veliko, ogromno več, kot je to praksa pri nas 
     
  6. Na koncu moram omeniti še tisto izjemno samozaupanje, ki preveva tako srbske igralce, starše in trenerje. »Mi smo najbolji!« Ta način razmišljanja in delovanja žarčijo vedno in na vsakem koraku. Tudi to je kvaliteta, ki jo potrebuješ za uspeh v tenisu.

Namesto zaključka naj se vsak slovenski teniški igralec, igralka, starš, teniški trener in funkcionar, zamisli kaj on žarči vsak dan ko trenira, podpira, vodi ali usmerja teniški razvoj.