26. 12. 2016
Na predavanju o prehrani je Ladislav Mesarič, ki se med drugim ukvarja tudi z motivacijskimi govori, v uvodu predstavil tri vrste ciljev: tekmovalne, trenažne in procesne. Tekmovalni so povezani z uvrstitivijo na jakostni lestvici, zmago na turnirju ali določenim tekmecem. Trenažni cilji so tisti, ki jih igralci in igralke vsak dan želijo doseči na treningih in so lahko povezani s tehničnim napredkom, taktičnimi ali igralnimi situacijami, izboljšanjem moči... Ladislav je izpostavil, da se vsi zavedamo pomena tekmovalnih in trenažnih ciljev, pozabljamo pa, da so procesni cilji najpomembnejši. Predno jih natančneje predstavim, pa naj ponovim zgodbo znanega smučarskega trenerja Filipa Gartnerja, ki uspešno deluje na Norveškem.
Filip Gartner je pred leti v intervjuju opisal naslednjo zgodbo: »Ste plezalec, ki želi splezati na visoko goro, na katero sicer vodijo različne poti. Vse poti so izjemno zahtevne, na treh straneh gore obstajajo previsne stene, ki se jih ne da preplezati. Ena od poti, ki je tudi izjemno težka, vodi po grebenu. Vendar mora plezalec, če želi priti na vrh vsak dan narediti določen del poti po grebenu. Izpolniti mora številne naloge. Napeljati mora vrvi, zabiti kline, čez razpoke postaviti mostove, pripraviti bazni tabor in številne bivake, prenašati hrano in opremo... Če tega dela ne opravi, potem mu »gora« otežuje pot in ga sili, da se pomika v eno od previsnih sten. Torej tja, kjer se pot slej kot prej tudi konča.
To je zgodba o procesnih ciljih, oziroma še bolje o izpolnjevanju procesnih ciljev. Če imaš kot teniški igralce ali igralka cilj postati uspešen(a), potem moraš vsak dan opraviti številne naloge. Če tega ne opraviš, in nalogo, ki bi jo moral opraviti danes, prestaviš na jutri ali pa nalogo opraviš slabo, potem se tako kot plezalec pomikaš v smeri previsne stene, kjer je pot na vrh vedno manj mogoča.
Tisto, kar je pomembno je, da so procesni cilji skriti v vsaki aktivnosti, ki jo teniški igralac ali igralka izvajata vsak dan. Najpogosteje gre za zelo enostavne in pogosto manj vidne naloge, ki pa morajo biti opravljene. Procesni cilji so tako povezani s kakovostjo, osredotočenostjo, samoinciativnostjo in odgovornostjo.
Procesne cilje teniški igralec in igralka dosega pri izvajanju ogrevanja, domačega kondicijskega programa, raztezanja in drugih oblik regeneracije, skrbi za prehrano in hidracijo, skrbi za teniško opremo, ustrezni pripravi na sparing in tekmo, branju knjig o uspešnih športnikih, dodatnih teniških ali kondicijskih treningih, ki jih opraviš sam, učinkovitem izvajanju šolskih obveznosti, ki ti omogočajo, da lahko nemoteno treniraš, skratka v vsem kar počneš.
Procesni cilji so pomemben del tudi vsakega teniškega treninga, saj določajo kakovost oziroma odličnost. Tenis sodi med kompleksne športe, kjer je kakovost izvedbe treninga izjemno težko izmeriti. Pri teku lahko uspešnost dokaj enostavno izmerimo s štoparico. Pri tenisu pa je kakovost treninga večplastna in odvisna od psiholoških, kondicijskih, taktičnih in tehničnih dejavnikov. Če želi teniški igralec ali igralka opraviti odličen teniški trening potem mora biti 100% osredotočen na izvajanje vaj, motiviran, da vajo opravi vedno bolje, biti sposoben reševati različne probleme (pr. slab občutek, živčnost, salbo voljo, utrujenost...), imeti visoko mero intenzivnosti od začetka do konca treninga, imeti jasno taktično idejo in jo prilagoditi lastnemu igralnemu stili ter v vsakem trenutki biti pozoren na občutke ob izvedbi vsakega udarca. Če želi opraviti odličen trening si mora vedno znova postaviti visoke cilje. Odličen trening je povezan tudi z izzivi, ki si jih igralec ali igralka postavlja na vsakem treningu (pr. osvojitii čim več točk zapored, tekmecu ne prepustiti igre (gema), uspešno ponavljati igralno situacijo, ki je tvoje »orožje« ali slabost...). Skratka, odličen trening je notranja »igra«, ki jo teniški igralec ali igralka preigrava vsak dan.
Doseganje procesnih ciljev, ki so osnova za odličen trening, žal nimajo nič skupnega z iskanjem izgovorov ali prenašanjam odgovornosti na druge. Da lahko igralec ali igralka razume procesne cilje, si mora vsaj enkrat na dan nastaviti ogledalo in se vprašati: »Ali sem danes res opravil vse naloge, ki me peljejo po grebenu proti vrhu gore?«