17. 12. 2023
Po dolgem času sem spet v Beogradu. Nekaj je tu drugače. Pa ni vreme, ni temperatura, ni svetloba. Gre za ritem v katerem se gibljejo ljudje na ulici, hitrost s katero vozijo avtomobili, število menjav voznih pasov,... Tudi ko stopiš v restavracijo Durmitor, je tudi nekaj drugače. Pa ne zato, ker so tu pred leti na nekem nedeljskem kosilu specialci opravili aretacijo vodij kavaškega klana. Gre za glasnost pogovorov, število kretenj in grimas na obrazih gostov, gibanje natakarjev, hitrost postrežbe in še kaj… vse je drugače kot v Ljubljani. Zato rad pridem v Beograd. Tukaj misli začno teči hitreje, število dobrih idej se poveča, domišljija (le zakaj) dobi krila in zato lahko brez težav napišem kolumno v 30 minutah.
Jutri bom imel predavanje o uporabi sodobnih tehnologij v športu. Tema, ki jo sem jo vsaj delno osvojil v zadnjih letih. Zlepa in zgrda. Zlepa zato, ker verjamem v podatke, objektivnost, merljivost ter ponovljivost postopkov. Zgrda zato, ker se v tenisu vse dogaja preko palca, najbolj je pomembno, da ima trener “zgodbo”, ki jo bolj ali manj uspešno prodaja. Zato preboja podatkovne analitike v tenisu še ni. V košarki so podatki, ki se kažejo v najrazličnejših statistikah že desetletja redna tema in rubrika novic ter pogovorov. Zato je prva jutranja novica na Valu 202, kakšen je bil ponoči dosežek Luke Dončiča v ligi NBA. Prepričan sem, da večina babic v Sloveniji ve, kaj je trojni dvojček. V tenisu pa še vedno prisegamo na subjektivnost. Vendar verjamem, da bo podatkovna analitika našla pot tudi v tenis.
Danes so s TZS poslali sporočilo, da se povečujejo sredstva za razvoj mladih teniških igralcev in igralk. Novica je res vzpodbudna. To naj bi po besedah direktorja povečalo bazo igralcev in igralk s tekmovalnimi ambicijami. To je dobro zastavljen cilj, kajti podatki kažejo, da je število mladih teniških igralcev in igralk, ki tekmujejo na mednarodnih tekmovanjih Tennis Europe, ITF, WTA in ATP in so višje/visoko uvrščeni na jakostnih lestvicah, vedno manjše. Navkljub temu, da se je število Tennis Europe, mladinskih ITF in moških WTT pri nas in v regiji zelo povečalo. Stanje uvrstitev naših mladih teniških igralcev in igralk je kaj klavrno. Med 100 najboljših sta na ITF18 uvrščena samo Ela Nala Milič (62) in Matic Križnik 71), na Tennis Europe do 16 let nimamo ne igralca in ne igralke med 100 anjboljših, do 14 let pa sta tam Patrik Semenič (47) in Svit Suljič (52). TZS načrtuje, da bo v letu 2024 orgnizirala 11 Tennis Europe tekmovanj, 9 ITF in kar 25 WTT, ker je za 100% več kot letos. Po mojem mnenju, povečanja števila mladih igralcev in igralk, ne moremo doseči brez dviga kakovosti dela (npr. sistem tutorstva trenerjem, vključitve najboljših trenerjev razvijalcev v delo) z najmljašimi (do 9 let) in mladimi (do 14 let) ter spremembami tekmovalnega sistema.
Nadalje v dopisu direktor omenja, da bo TZS nagrajevala obe članski reprezentanci in tudi izjemno delo selektorjev s povišanjem njihovih honorjev, ker odpovedi reprezentačnih nastopov ni več. Reprezentanti in reprezentantke bodo deležni številnih ugodnosti, kot so brezplačne teniške žoge, uporaba teniških igrišč v dvorani, fizioterapevtskih storitev, prostora za kondicijsko pripravo, meritev, zavarovanj, svetovanja in usmerjanja s strani ortopeda v primeru poškodbe. Torej gre za pomoč tistim, ki so že uspešni in so tudi do sedaj večino teh storitev imeli urejenih. To bo sicer nekoliko zmanjšalo njihove stroške, po mojem mnenju pa ne bo bistveno vplivalo na kakovost njihovega dela.
Vendar poglejmo na cilje, organizacijo tekmovanj in pomoč reprezentantom in reprezentantkam še z vidka uvrstitev naših najboljših članov in članic. Pri moških je trenutno Blaž Rola (33) najvišje uvrščeni na 450. mestu, za petami mu je mladi Bor Artnak (19), potem pa sledijo le še igralci, ki so uvrščeni med 1100. in 1600. mesto. Vsi so mlajši kot 22 let. Pri ženskaj je slika bistveno boljša. Tamara Zidanšek (25) in Kaja Juvan (23) sta na 104. in 107. mestu na jakostni lestvici, sledi jima Veronika Erjavec (23), ki je 192. Ostale igralke do desetega mesta so uvrščene med 238. in 1031. mestom. Tri so mlajše kot 23 let. V zaključku vezanem na članske reprezentance je tudi zahteva direktorja, da bodo sredstva za pomoč reprezentantom in reprezentantkam podeljena le, če se bodo bodo zato prizadevali tudi teniški klubi. Ti naj bi bili, po mnenju direktorja TZS, ključni nosilci strokovne izvedbe trenažnih procesov ter odgovorni za ustvarjanje vrhunskih teniških tekmovalcev. Kar je sicer malo čudno, ker potem ni jasno, kakšna je vloga TZS. Pogled na deset najboljših 10 žensk in moških kaže, da razen dveh igralcev, reprezentanti niso povezani s klubi (so le fromalni člani, članice nekega kluba) in klubi nimajo nikakršnega vpliva na delo teh teniških igralcev in igralk. Torej postavlja se vprašanje, kako bo TZS preverjala ali ti klubi res vlagajo v razvoj teh igralcev in igralk. Kako bo TZS določili višino pomoči kluba recimo Maticu Križniku (18) ali Eli Nali Milič (17), ki nimata nobene povezave z matičnim klubom. Slednja že nekaj let trenira v tujini.
Vendar je po mojem mnenju ključna dilema visok vložek v organizacijo 25 WTT tekmovanj. Komu so ta tekmovanja sploh namenjena in ali bodo res pozitivno vplivala na motivacijo, samozavest ter pospešila celosten razvoj naših igralcev, kot je zapisal direktor TZS. Žal študije kažejo, da značilna in pomembna povezave med številom tekmovanj, ki jih organizira država in uspehom teniških igralcev, že nekaj desetletij ne obstaja več. Dejstvo je, da je svet globalen in teniški igralci nastopajo na vseh kontinentih in regijah ter tudi povabila igralcem nimajo bistvenega vpliva na uspeh.
Nadaljni pregled dokumentov TZS pokaže, da niti v eni točki na omenjajo, kako, s katerim ukrepi in koliko sredstev bo namenjenih povečanju baze teniških igralcev in igralk s tekmovalnimi ambicijami. V dopisu direktorja je sicer omenjeno, da so letos podprli 22 reprezentantov in, da se bo v 2024 številka povečala. To je pozitivno, vendar analiza uvrstitev na mednarodnih mladinskih jakostnih lestvicah pokaže, da je teh zelo malo (4) in tudi v 2024 se število ne bo povečalo. Analiza dokumentov pokaže, da se je TZS po dolgih letih odločila, da ne bo več samo bankomat, ampak se bo bolj aktivno vključil v delo teniških igralcev in igralk, ki so vključeni v različne reprezentančne ekipe. To je nekaj, kar smo že imeli. To je obdobje, ko sta delo kapetanov opravljala Aleš Šporn in Dominik Senica. Takrat sta za najboljše igralce in igralke skupaj s osebnimi in klubskimi trenerji pripravila letne načrte tekmovanj in potem usklajevala in nadzorovala in izpeljavo. To se je takrat pokazal kot optimalen model dela, saj je povezoval igralce in igralke, trenerje in klube, in po eni strani zmanjšal stroške mednarodnih tekmovanj, obogatil klubske in individualne programe, na drugi strani pa stimuliral povezovanje, izboljšal odnose med igralci, igralkami, trenerji in klubi ter ohranil nadzor TZS nad porabo denarja. Hkrati je tak način dela pomembno vplival tudi na izkušnje teniških trenerjev, ki so spremljali igralce in igralke na mednarodnih turnirjih, saj so lahko analizirali nastope svojih in tudi drugih igralcev in igralk ter pridobili dober vpogled v stanje in dogajanja v mladinskem tenisu. Tudi povečano število organiziranih enodnevnih in več dnevnih reprezentančnih priprav je nekaj kar smo že imeli. Večje število skupnih priprav je ukrep, ki vsekakor pozitivno vpliva na napredek teniških igralcev in igralk, ne glede na starost. Seveda pa je pri izvedbi priprav pomembna vsebina, obseg in intenzivnost ter kakovost izvedbe. Zopet navajam primer dobre prakse iz preteklosti. Ko sta Šporn in Šenica po pogostih porazih v igri dvojic na mladinskih ekipnih tekmovanjih večino priprav namenila treningu dvojic, se je trend dosežkov v dvojicah obrnil navzgor. Najboljših primer je, da sta v tem obdobju Nik Razboršek in Matej Leljak igrala v finalu dvojic na evropskem prvenstvu do 18 let v Kolstersu, Nastja Kolar in Tjaša Šrimpf sta bili takrat tretji. Na TZS so po novem izumili celo poldnevne priprave, kar pa je popolna izguba časa in denarja, saj že vožnja iz Maribora v Kranja, traja dlje kot trening.
Če so osnovne usmeritve programa mladih reprezentanc prave ter vrnitev na pot, kjer smo že bili, pa je največje razočanje programa, število in izbor mednarodnih tekmovanj, ki so del programa (poleg obveznih evropskih posamičnih in ekipnih tekmovanj). V kategoriji do 12 let sta v program uvrščeni 2 tekmovanji (Trst, Vrsar), do 14 let 3 tekmovanja (Tarbes, Bad Waltersdorf, Vinkovci), v kategoriji 16 let 2 ITF tekmovanji in do 18 let 4 Grand Slam turnirji in 2 ITF tekmovanjih (Wolfsberg, Pieštany). Število tekmovanj je skromno, izbrana tekmovanja so blizu Sloveniji in se bi jih igralci in igralki uvrstili tudi, če ne bi bila del programa TZS. Po drugi strani pa so v program uvrščena tekmovanja za katera naši igralci in igralke v 2024 ne bodo izpolnjujevali pogojev za nastop (Tarbes, ITF Grand Slam turnriji).
Zaključek analize vsebine dokumentov TZS kaže pozitiven premik, predvsem v smislu vsebinskih ciljev, kot so: 1) povečanje števila mladih teniških igralcev in igralk, ki se bodo vključili za resen in k mednarodnim rezultatom usmerjen program, 2) število mednarodnih tekmovanj v mladinskih in članski kategoriji in 3) povečanje števila priprav mladih teniških igralcev in igralk. Tisto, kar pa v dokumentih manjka in ni razdelano, pa so:
Danes je TZS poslale še en dopis, ki spoštovane starše vabi na spletni pogovor o trenutni situaciji v tenisu, ciljih in programu TZS. Takšna vabila je TZS pošiljala letos poleti. To je najbrž odgovor, zakaj so dokumenti slabo pripravljeni. TZS bo sedaj spraševala starše, kako lahko izboljšajo program. To je tako, kot bi Wilson svoje stranke spraševal kako naj povečajo “sweet spot” pri novem Bladu 98.