Poskus analize stanja in izhodišča za pripravo programa razvoja slovenskega tekmovalnega tenisa v prihodnje

25. 12. 2024

Uvod

Kadrovske spremembe v TZS so me vzpodbudile, da se lotim zbiranja podatkov in pisanja tega dokumenta. Ocenjujem, da je sedanji trenutek primeren čas, da se razvoj slovenskega tekmovalnega tenisa obrne v pravo smer. V katero, bom pojasnil v nadaljevanju. Pojasnil bom tudi, kako sem prišel do ugotovitve, da slovenski tekmovalni tenis ne napreduje, ampak celo nazaduje. Pri tem se ne bom spuščal v to, kdo je odgovoren, zakaj in kako je prišlo do takšnega stanja.

Analiza stanja slovenskega tekmovalnega tenisa

Najprej sem poskušal zbrati čim več podatkov, na osnovi katerih bi lahko natančno določil stanje slovenskega tekmovalnega tenisa. Zbral sem podatke o uvrstitvah na jakostnih lestvicah, rezultatih in dosežke ekip ter posameznikov. Pregledal sam letne programe reprezentanc v zadnjih letih. Urejenih podatkov o višini finančnih sredstev, ki jih je TZS namenila za reprezentančni tenis v zadnjem obdobju (2013 – 2024) nisem našel. Sem pa podatke o finančnih sredstev za reprezentančni tenis našel v dokumentu iz leta 2013 in sicer z naslovom: Analiza slovenskega tekmovalnega tenisa od 1992 do 2012, ki sva ga pripravila skupaj z Antonom Grosmanom.

Če za izhodišče uporabim nekaj ugotovitev iz tega dokumenta, je bilo takrat izpostavljeno naslednje:

Nacionalni sistem tekmovanj ima velik vpliv na uspešnost teniških igralcev in igralk (problem je bil zagotoviti ustrezno število tekem v kategorijah od 14 let dalje),
V generacijah kjer je mednarodno uspešnih teniških igralcev in igralk več (generacija: Grega Žemlja, Blaž Kavčič, Aljaž Bedene; generacija: Katarina Srebotnik, Tina Pisnik, Maja Matevžič; v preteklosti je bilo še nekaj takšnih) je preboj v vrhunski tenis lažji in hitrejši,
Tekmovalnost in konkurenca v domačem prostoru sta ključni za napredovanje na višjo raven v mednarodnem merilu,
Potrebno je zagotoviti ustrezno število tekmovanj po 16. letu, organizirane turneje na mednarodnih turnirjih in kakovostni treningi na turnejah,
Dolgoročno načrtovanje, sodelovanje ter strokovna podpora (znanje, izkušnje in veščine trenerjev) omogočata racionalizacijo razvoja (manjša poraba finančnih sredstev),
Ključna je sinergija delovanja teniških igralcev, igralk, trenerjev, klubov in TZS.

V zaključni misli je bilo leta 2013 ugotovljeno, da bo razvoj slovenskega tekmovalnega tenisa v prihodnje odvisen od:

Ustreznosti strategije strokovnega dela,
Usklajenosti in povezanosti dela teniških igralcev, igralk, trenerjev, klubov in TZS,
Transparentnosti in poštenosti delovanja vseh vpletenih.

Moram priznati, da mi ti zaključki z današnje prespektive in v smislu dogajanj v zadnjem obdobju (2013 – 2024), zvenijo preroško.

Kot sem že zapisal, sem imel veliko težav pri iskanju podatkov. Na spletni strani TZS nisem našel dokumentov, ki bi celovito prikazovali dosežke posameznikov in ekip. Zato sem za potrebe analize zbral podatke o stanju naših teniških igralcev in igralk na ATP, WTA, ITF in Tennis Europe jakostnih lestvicah ter najbolj izstopajoče dosežke ekip v Davisovem pokalu, pokalu BJK in Tennis Europe ekipnih tekmovanjih mladih. Obstaja možnost, da sem kakšen dosežek spregledal ali našel napačen podatek. Zato bom vesel vsakega novega podatka ali popravka. Zahvaljujem se Bojanu Matevžiču, ki mi je pomagal najti številne podatke o naših teniških igralcih in igralkah za ITF jakostno lestvico do 18 let.

Tabela 1: Uvrstitve na ATP jakostni lestvici v obdobju 2012-2024 ter število igralcev uvrščenih v top 100, 250 in 500

Tabela 2: Uvrstitve na WTA jakostni lestvici v obdobju 2012-2024 ter število igralk uvrščenih v top 100, 250 in 500

Namen tega dokumenta ni, da bi na osnovi uvrstitev na jakostni lestvici in dosežkov, ocenjeval preteklo delo TZS. Namen tega dokumenta je zbrati čim več podatkov, ki bodo služili kot osnova za nadaljnje dokumente, programe in na koncu pripeljali do konkretnih aktivnosti v slovenskem tekmovalnem tenisu.

Tabela 3: Uvrstitve fantov na ITF jakostni lestvici v obdobju 2012-2024 ter število igralk uvrščenih v top 100, 250 in 500

Opomba: na ITF spletni strani ni dostopnih podatkov za celotno obdobje, zato je možno, da kakšen podatek manjka ali ni točen.

Tabela 4: Uvrstitve deklet na ITF jakostni lestvici v obdobju 2012-2024 ter število igralk uvrščenih v top 100, 250 in 500

Opomba: na ITF spletni strani ni dostopnih podatkov za celotno obdobje, zato je možno, da kakšen podatek manjka ali ni točen.

Podatki, ki so zbrani v tabelah še enkrat potrjujejo naslednje:

Da so dosežki posameznikov in ekip odvisni od izstopajoče generacije posameznikov (Svit Suljič, Žiga Šeško) in posameznic (Hana Mraz, Saša Klaneček, Veronika Erjavec; Tamara Zidanšek, Kaja Juvan; Živa Falkner, Pia Lovrič) znotraj ene generacije,
Da pri moških po generaciji v kateri so bili Blaž Kavčič, Grega Žemlja, Aljaž Bedene in Blaž Rola, nimamo več igralca med najboljših 100 na ATP jakostni lestvici,
Da pri ženskah po letu 2022 nimamo več igralke med najboljših 100 na WTA jakostni lestvici,
Da je ekipa BJK v zasedbi Tamara Zidanšek, Kaja Juvan, Veronika Erjavec, Nina Potočnik in Ela Nala Milič, leta 2023 dosegla izjemen dosežek z uvrstitvijo v polfinale pokala BJK,
Da je trend uvrstitev na ITF jakostni lestvici do 18 let negativen z izjemo Ele Nale Milič in Bora Artnaka,
Da se je število uvrščenih na TE jakostni lestvici do 14 let pri fantih povečuje, uvrstitve med najboljših 100 na jakostni lestvici pa zmanjšujejo; da se pri dekletih zmanjšuje število uvrščenih na TE jakostni lestvici do 14 let in tudi uvrstitve med najboljših 100.

Uvrstitve na mednarodnih jakostnih lestvicah in dosežki na ekipnih tekmovanjih kažejo, da slovenski moški, ženski in mladinski tenis nazadujejo. Svetla izjema je uvrstitev v polfinale svetovne skupine v pokalu BJK v letu 2022. Gre za res izjemen dosežek, ki bi potreboval posebno analizo. Odmevni dosežki so tudi uvrstitve na zaključne turnirje Tennis Europe v letih 2022, 2023 in 2024 pri fantih do 14 in 16 let. Zopet imamo izjemno in mednarodno izstopajočo generacijo mladih teniških igralcev (Svit Suljič, Žiga Šeško), ki pa trenutno trenirajo v tujini, kar se v preteklosti ni dogajalo in posredno kaže na nezaupanje v programe klubov in TZS.

Tabela 5: Uvrstitve fantov do 14 let na TE jakostni lestvici v obdobju 2012-2024 ter število igralk uvrščenih v top 100, 250 in 500

Tabela 6: Uvrstitve deklet do 14 let na TE jakostni lestvici v obdobju 2012-2024 ter število igralk uvrščenih v top 100, 250 in 500

Poleg analize tekmovalnih dosežkov in uvrstitev na jakostni lestvici bi bilo za boljši vpogled v stanje tekmovalnega tenisa, potrebno analizirati delovanje teniških reprezentanc TZS v zadnjem obdobju, tako z organizacijskega, kadrovskega in finančnega vidika. Za ta vpogled pa bi morala TZS predložiti potrebne dokumente.

Tabela 7: Dosežki ekip DC, BJK in fantov ter deklet do 16 in 14 let v okviru Tennis Europe

Izhodišča za pripravo programa razvoja slovenskega tekmovalnega tenisa

V nadaljevanju predstavljam nekaj izhodišč, ki so lahko v pomoč posameznikom in organom TZS pri pripravi programov slovenskega tekmovalnega tenisa. Ideje uporabljene v nadaljevanju temeljijo na strokovnih izhodiščih dolgoročnega razvoja športnikov, dobrih praksah iz preteklosti, dobrih praksah drugih teniških nacionalnih zvez ter pogovorih z izkušenimi domačimi in tujimi strokovnjaki. Dokument določa ključna področja delovanja TZS, teniških klubov, trenerjev ter cilje in ukrepe.

Predlagam delovanje na šestih področjih:

Organizacija delovanja organov in posameznikov povezanih s tekmovalnim tenisom,
Sistem domačih in mednarodnih tekmovanj v Sloveniji,
Financiranje programa tekmovalnega tenisa,
Analiza, spremljanje in podpora tekmovalnemu programu,
Usposabljanje teniških trenerjev, igralcev in igralk ter njihovih staršev,
Program slovenskega tekmovalnega tenisa.

Organizacija delovanja organov in posameznikov povezanih s tekmovalnim tenisom,

Zaradi kadrovskih sprememb in novih funkcij je potrebno na novo opredeliti naloge in odgovornosti. Vodja športnega programa na TZS (VŠP) je nova funkcija na TZS in zato jo je potrebno smiselno umestiti v obstoječo organizacijsko strukturo. Na tem mestu, predvsem mislim na naloge in odgovornosti direktorja TZS, strokovnega sveta TZS (SS), tekmovalno-registracijske komisije (TRK) in trenerske organizacije TZS (TO).

Cilj na tem področju je priprava organizacijske strukture, ki bo omogočala učinkovito delovanje vseh odgovornih znotraj TZS.

Ukrepi za dosego cilja so:

Oprededelitev nalog in odgovornosti direktorja TZS, VPŠ, SS, TO,
Določitev organov, ki bodo spremljali in nadzorovali delovanje organov in posameznikov (po mojem v zadnjih treh mandatih predsednika TZS, upravni in nadzorni odbor niso opravil svojega dela),
...

Sistem domačih in mednarodnih tekmovanj v Sloveniji

V preteklosti smo imeli zelo dobro delujoč sistem tekmovanj, tako z vidika zastopanosti (število nastopajočih), vrednotenja razultatov (jakostna lestvica), prijavljanja, plačevanja prijavnin, organizacije tekmovanj, kaznovanja idr. Stalne in hitre spremembe sistema (UTR, WTT) so negativno vplivali na delovanje sistema tekmovanj.

Stanje iz leta 2013 kaže, da smo imeli preveč tekmovanj v kategoriji do 12 in 14 let, ter izrazito premalo tekmovanj v kategorijah do 18 let in članski. Že takrat smo predlagali, da potrebujemo več tekmovanj samo za najboljše, dati še večji pomen dvojicam in več ekipnih tekmovanj pri mlajših, predlagali smo ukinitev državnega prvenstva do 12 let ter uvedbo 4 pomembnih turnirjev, upoštevati dejansko starost pri določanju kategorij (sprememba kategorije ob rojstnem dnevu), če naštejem le nekatere.

Cilj na področju domačih in mednarodnih tekmovanj v Sloveniji je, da se ponovno vzpostavi celovit sistem tekmovanj, ki bo prilagojen teniškim igralcem in igralkam ter ne organizatorjem tekmovanj, ter bo omogačal nastopanje vsem starostnim in kakovostnim skupinam v skladu z njihovimi cilji.

Ukrepi za dosego cilja so:

Ponovna uvedba mini, midi in maxi tekmovanj z jasno določitvijo starostnih skupin (brez preskakovanja kategorij ali igranja v več kategorijah hkrati) ter organizacija vsaj 10 tekmovanj na leto,
Uvedba tekmovanj po kakovostnih skupinah (najboljših 8/12/16 v kategoriji/letniku) ter povezava tekmovanj z reprezentančnimi pripravami,
Povečati število tekmovanj, kjer je obvezno igranje dvojic,
Zmanjšanje števila tekmovanj v kategorijah do 12 in 14 let, ter povečanje števila tekmovanj v višjih starostnih kategorijah,
Dvig pomembnosti ligaških tekmovanj v vseh starostnih kategorijah,
Ukinitev lestvice do 12 let,
Namesto "rankinga" je potebno uvesti sistem "ratinga",
Ponovna uvedba 1 mesečnega prehodnega obdobja (november) brez tekmovanj za kategoriji do 12 in 14 let,
Poenotenje spletnih platform v eno (trenutno imamo spletno stran, podatkovni portal, prijave in plačila) ter posodobitev programa za vodenje tekmovanj, lestvic, analizo rezultatov,
...

Financiranje programa tekmovalnega tenisa,

Kot sem že zapisal so podatki o financah TZS težko dostopni oziroma so razdrobljeni. Za zadnje obdobje lahko najdemo nekaj podatkov v zapisnikih SS, kjer so navedeni zneski, ki so jih dobili teniški igralci in igralke kot pomoč za svoje dosežke. Pretekli podatki (2004-2012) kažejo, da se je za reprezentačni program mladih v letu 2008 namenilo 185 tisoč evrov, potem pa je znesek leta 2011 padel na dobrih 80 tisoč evrov, kjer je ostal do leta 2012.

Ne glede na pomanjkanje podatkov o financah, je potrebno določiti cilj, da se vsa sredstva, ki jih TZS dobi s strani ministrstva in fundacija za šport namenijo za tekmovalni program mladih, brez odbitkov za članarine mednarodnim organizacijam, režijske stroške pisarne (ki so izjemno visoki; npr. najem pisarne) in podobno.

Ukrepi za dosego cilja so:

Finančno poslovanje TZS mora biti popolnoma transparentno in vsi podaki o aktivnostih TZS morajo biti javno dostopni za kar je v prvi vrsti odgovoren predsednik TZS, upravni odbor in direktor TZS,
Financiranje tekmovalnega programa mora biti racionalno in sistem mora biti naravnan tako, da povezuje javna finančna sredstva (sredstav TZS) z klubskimi in zasebnimi (starši, pokrovitelji),
Ponovna uvedba sistema »100«, kjer za razvojne turnirje teniški igralci in igralke plačajo 100 evrov za posamezen mednarodni turnir, vse ostale stroške pokrije TZS,
Ukinitev neposredne pomoči teniškim igralcev in igralkam za dosežke, za katere je nemogoče določiti, zakaj so bili porabljeni,
...

Analiza, spremljanje in podpora tekmovalnemu programu

V preteklosti je TZS že vključevala aktivnosti, kjer je nudila podporo teniškim igralcem in igralkam. Poleg meritev in svetovanja, ki potekajo vsako leto v okviru Fakultete za šport, je od leta 2003 do 2005 potekal projekt »kondicijska priprava«, kjer smo izvedli 12 delavnic, ki jih je vodil dr. Nejc Šarabon in smo usposabljali najboljše teniške in kondicijske trenerje, kako načrtovati in izvajati kondicijske treninge doma in na tekmovanjih. Izvajanje kondicijskih in preventivnih treningov je nujno za dolgoročno napredovanje, predvsem v višjih starostnih kategorijah.

Cilj na tem področju je, da se vzpostavi sistem analize, spremljanja in podpore najboljšim teniškim igralcem in igralkam.

Ukrepi za dosego cilja so:

Vsak teniški igralec in igralka mora dobiti svoj evidenčni karton (varovano mapo na spletu), kamor se beležijo vsi podatki (teniški dosežki, analize, poročila s tekmovanj in treningov, opažanja trenerjev, zdravniški izvidi, rezultati testiranj, video posnetki tekem, udarcev, fotografije, idr., do katerih lahko dostopajo pooblaščene osebe (osebni/klubski trener, kapetan, VŠP),
Oblikuje se skupina, ki analizira dvoboje teniških igralcev in igralk s sistemom Dartfish (naprej samo za DC in BJK ekipo) s ciljem, da objektivizira podatke, ki služijo za pripravo taktičnih načrtov za tekme,
V posameznih regijah se oblikuje podporna ekipa, ki jo sestavljajo zdravnik, fizioterapevt, kineziolog, maser idr., na katero se lahko obrnejo teniški trenerji, igralci in igralke v primeru težav,
V okviru reprezentančnih akcij se izvedejo specialistični zdravniški pregledi s ciljem ugotoviti trenutno zdravstveno stanje športnikov in športnic,
Izbrane odrasle teniške igralce in igralke se vključi projekt Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport RS. katerega namen je izboljšanje medicinske, prehranske in psihološke podpore slovenskim športnikom,
...

Usposabljanje teniških trenerjev, igralcev in igralk ter njihovih staršev

V preteklosti je TZS tovrstne aktivnosti že izvajala in sicer v obdobju 2006 do 2012. V okviru reprezentančnih priprav so bila organizirani treningi dvojic, kjer smo bili do takrat izrazito neuspešni (predvsem WC in SC). Zato smo v reprezentančne priprave vključili predavanja o igri dvojic. Eden od dosežkov je, da smo leta 2011 na evropskem prvenstvu do 18 let zmagali v igri dvojic pri dekletih in bili finalisti pri fantih. Povečalo se je tudi število dobljenih tekem dvojic v WC in SC. Leta 2023 je bila mlada ekipa za Davisov pokal vključena v izvedbo tečaja za trenerje tenisa A, izbrani mladi teniški igralci pa v izvedbo tečaja za trenerje tenisa B.

Cilj na tem področju je, da se reprezentačne aktivnosti poveže s sistemom rednega in permanentnega uposabljanja.

Ukrepi za dosego cilja so:

Reprezentančne priprave morajo imati jasen cilj in področje dela (npr. taktika posameznikov, tehnična analiza, psihološka priprava na tekmo, prehrana mladih športnikov, idr.),
Reprezentačne priprave in treningi morajo trajati vsaj 3 dni ali več,
V reprezentančne priprave in treninge se vključi strokovnjake z drugih področij,
Reprezentančnim trenerjem se omogoči nadaljnja usposabljanja doma in v tujini,
Na trenerske konference in seminarje so vabljeni reprezentančni trenerji, teniški igralci, igralke (kot demonstratorji ali poslušalci, poslušalke),
Trenerske konference in seminarje se podaljša za 2 do 3 dni, kjer gostujoči strokovnjak izvede teniške treninge za izbrano skupino/kategorijo teniških igralcev in igralk za katero je strokovnjak kompetenten,
Izbere, določi in usposablja se skupino trenerjev razvijalcev, ki bodo kompetentni za razvoj mladih teniških igralcev in igralk,
Za starše teniških igralcev in igralk se organizirajo predavanja z ustrezno tematiko (dolgoročni razvoj športnikov, podpora mladim športnikom, prehrana mladih športnikov idr.),
...

Program slovenskega tekmovalnega tenisa

To je osrednji del dokumenta, ki je lahko dobra osnova za pripravo letnih reprezentančnih programov. Glede na pretekle dobre prakse mora program vsebovati: 1) organizacijsko strukturo z nalogami in odgovornostmi ter izvajalci programa, 2) dosežke pretekle tekmovalne sezone, 3) analizo programa pretekle tekmovalne sezone, 4) cilje v aktualni tekmovalni sezoni, 5) kriterije izbora teniških igralcev in igralk, trenerjev, sofinanciranja, podeljevanje povabil idr., 6) reprezentančne aktivnosti (priprave, treningi, tekmovanja, razvojne turnirje, meritve, idr.), ostala določila in aktivnosti (promocijske akcije novoletno srečanje idr.).

Dosedanje izkušnje na tem področju kažejo še na zelo pomembno zahtevo, ki je vezana na odgovornost strokovnjakov. Strokovni svet TZS mora biti edini organ, ki pripravlja kriterije, pravila, predloge ter odgovarja za porabo finančnih sredstev v okviru sprejetih budžetov.

Cilj na tem področju je oblikovati razvojno naravan reprezentančni program, ki je ločen na moško, žensko in mladinske reprezentance in učinkovito ter v celoti izkorišča finančne, kadrovske in materialne pogoje v slovenskem tenisu.

Ukrepi za dosego cilja so:

Organizacija vsakoletnega strokovnega srečanja vseh, ki so vključeni v tekmovalni tenis s ciljem oblikovanja strokovnih izhodišč za pripravo letnih reprezentančnih programov (DC, BJK, mladi),
Določitev budžetov ekip za DC, BJK in mladinske ekipe,
Analiza pretekle sezone in določanje ciljev za tekmovalno sezono,
Določitev kriterijev izbora za določitev širšega spiska teniških igralcev in igralk, reprezentančnih trenerjev,
Določitev pravil obnašanja, delovanja in ukrepi v primeru kršitev za teniške trenerje, igralce in igralke ter klube,
Priprava osebnih tekmovalnih in trenažnih letnih načrtov za mlade teniške igralce in igralke s širšega spiska,
Priprava tekmovalnih in trenažnih načrtov za izbrane mlade teniške igralce in igralke (domača in mednarodna tekmovanja, reprezentančni nastopi, priprave in treningi TZS, testiranja, zdravniški pregledi, promocijske akcije),
V program tekmovalnega tenisa se vključi tudi spremljanje najmlajših teniških igralcev in igralk v kategoriji 8 do 11 let in določi nacionalne trenerje,
Finančno ovrednotenje letnih reprezentančnih programov za ekipo DC, BJK in mladinske ekipe,
...

Zaključek

Ker je to delovni dokument in je potreben dopolnitev, bo zaključek zelo kratek. Glede na trenutno stanje, ki po mojem mnenju, še ni bilo tako slabo kot je sedaj, sem prepričan, da so potrebne korenite spremembe razmišljanja in delovanja vseh vpletenih. Tukaj ne mislim samo na tekmovalne dosežke in uvrstitve naših teniških igralcev in igralk, pač pa opozarjam na stanje duha v našem tenisu, kjer trenutno vsak deluje za sebe, svojega teniškega igralca in igralko, klub, brez upoštevanja znanja in izkušenj drugih in pogosto tudi ob odsotnosti strokovnih znanj in izkušenj. Navedeni ukrepi so dolgoročni in jih bo potrebno v primernem času, postopoma in smiselno vključevati v programe TZS. Za posamezne cilje in ukrepe je potrebno določiti nosilce, časovnice in potrebna finančna sredstva. Predlagani cilji in ukrepi so moje osebno mnenje in jih ne želim vsiljevati drugim.

Razvoj slovenskega tekmovalnega tenisa lahko obrnemo v pravo smer samo skupaj in ob izpolnjevanju spodnjih zahtev.

Učinkovita komunikacija med teniškimi igralci, igralkami, trenerji, klubi, starši in TZS.
Sodelovanje vseh deležnikov, ki delujejo v tenisu in hkrati ustvariti zdravo tekmovalnost, ki bo vse vzpodbudila k odkrivanju skritih potencialov,
Dvigovanje zavedanja, da je nastopanje za državno reprezentanco najvišji cilj športnika in športnice ter so temu podrejeni vsi ostali cilji.