30. 10. 2023
Kakšni so načini nadzora kakovosti v različnih dejavnostih. Za kakovost izdelkov, storitev ter varstvo potroštnikov skrbi Zveza potrošnikov Slovenije, ki objavlja tudi analize kakovosti, primerjalne teste in še kaj. Na področju visokega šolstva za kakovost skrbijo univerze same in pa tudi NAKVIS (Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva). Kako pa je z nadzorom kakovosti na področju športa? Kdo nadzoruje kakovost storitev teniških klubov in trenerjev?
Leta 2012 je na trenerski konferenci na Otočcu Ivo van Aken predstavil belgijski projekt ocenjevanja teniških klubov in šol imenovan »Tennis club labeling«. Belgijska teniška zveza je že desetletje ocenjevala kakovost teniških klubov in šol na osnovi številnih kriterijev: 1) kakovosti in število teniških igralcev in igralk; 2) število trenerjev, raven usposobljenosti, izkušnje, pretekli rezultati; 3) število zunanjih, pokritih igrišč, spremljajoča infrastruktura; 4) kakovost programa, število ur teniških, kondicijskih treningov, spremljanje teniških igralcev in igralk. Ocenjevanje so izvajali vsako leto s ciljem, da informirajo teniško javnost kateri teniški klubi in šole delajo odlično. Izmed 600 ocenjevanih klubov jih je samo 25 prejelo »nalepko«, kakovosten teniški klub oziroma šola.
Ker je naša zveza brez idej in celo teniške starše na odprtih okroglih mizah sprašuje, kaj naj naredi, pri nas takšnega projekta ne bo. Na osnovi narobe postavljenega vprašanje, je bil zaključek okroglih miz seveda neustrezen. To, da nekateri mislijo, da je edini problem v slovenskem tenisu denar, je napačen. Je pa odraz trenutnega stanja. Strokovni svet, zaradi pomanjkanja idej, že nekaj časa deluje kot bankomat, tebi dam toliko, tebi malo več, tebi pa malo manj. Upam samo, da imajo za delitev vsaj okvirne kriterije in ne delijo denarja na osnovi barve oči ali las.
Ker ni računati na TZS, je potrebno najti drugo pot. Takšno, za katero ne potrebuješ veliko denarja. Ideja je zelo enostavna. Starše je potrebno informirati o temeljih kakovostnega teniškega treniranja v različnih obdobjih razvoja teniških igralcev in igralk. Naj za začetek napišem samo nekaj izhodišč.
Starše otrok, ki vstopajo v tenis in so stari od 6 do 9 let, je potrebno informirati o naslednjem:
Staršem, ki imajo otroke stare od 10 do 12 let, je potrebno posredovati naslednje informacije:
Staršem, teniškim igralcem in igralkam, ki so stari od 13 do 15 let, pa je potrebno naslednje informacije:
Na koncu je starše potrebno obvestiti, da seveda s tem znanjem, še niso postali teniški trenerji in, da so usposobljeni za delo na teniške igrišču. Dobili so samo parametre kakovostnega teniškega treninga oziroma razvoja teniškega igralce in igralke. Na osnovi tega lahko ocenijo kakovost in elemente programa, ustreznost programa za svojega otroka in nenazadnje, ali je cena programa primerna. Glede na to, da so plačniki teniškega programa, imajo do zunanje oceno vso pravico ter lahko zahtevajo dvig kakovosti ali zmanjšano ceno programa. Sicer pa, ko kupujemo avto, vsi točno vemo kako kakovosten je avto, kako se razlikuje od drugih avtov, kakšna je cena, pa vendar nikomur ne pride na misel, da bi avto izdelal sam.
Seveda je zapisano samo uvod v razširjeno besedilo, ki bi ga bilo potrebno še razdelati. Po drugi strani pa je lahko to priložnost za teniške klube in trenerje, katerih programi vključujejo vse zahteve, da kakovosti primerno, postavijo tudi temu primerno ceno svojega teniškega programa.
Na ta način bi na trgu teniških storitev ločili odlične programe od slabih in na ta način brez velikega vložka, na dolgi rok zagotovili bolj kakovostne treninge mladih teniških igralcev in igralk.