16. 04. 2014
Bilo je avgusta 1975 ko smo prvič z vlakom odšli na sloviti Bergantov memorial. Iz železniške postaje smo s težkimi torbami prišli do igrišč Teniškega kluba Branik, ki je bil takrat in še dolga leta potem, klub z veliko začetnico. Poleg odlične organizacije odmevnih tekmovanj je imel klub izdelan sistem treningov, organizirane kondicijske treninge, pravo zmes tradicije in odličnih rezultatov, najprej sekretarja in nato direktorja, ki sta vodila klub, zelo kmalu so zgradili teniško dvorano, ki jim je omogočala, da so se igralci in igralke kosali z najboljšimi v bivši Jugoslaviji. Skratka bil je prvi in dolgo časa edini »pravi« teniški klub v Sloveniji.
TK Branik Maribor je imel v upravljanju teniška igrišča na odlični lokaciji, prepoznavno blagovno znamko, finančno pomoč s strani mesta, nekaj »močnih« sponzorjev, teniško dvorano in balone, polno teniško šolo in tekmovalni pogon, klubske prostore in bife, v zadnjem času sicer manj rekreativcev…, je v resnih finančnih težavah. Ob tem, da teniški programi delujejo tako, da so finančno vzdržni, kar pomeni, da se na mesečni ravni pokrivajo tako stroški igrišč, trenerjev, rekvizitov, administracije…
Ampak tako kot vse dobro, to še posebej v zadnjem času velja za Slovenijo, v teh časih ni več enako dobro kot v preteklosti. To velja tudi za TK Branik Maribor v tem trenutku. Zgodba bolj kot na športno, spominja na številne poslovne prakse, ki so se dogajale in se dogajajo pri nas. Gre za klasično izčrpavanje kluba, s strani klubskih odbornikov, »kvazi« poslovnežev, povzpetnikov in dobičkarjev, ki so klub vodili do zadnje skupščine kluba, ki je bila 27.3.2014. Zato so na zadnji skupščini kluba vsi trenerji, razen enega, odpovedali svoje pogodbe. Dva skesanca sta se sicer potem premislila, večina pa že deluje v novem klubu TK Maribor, ki ima sedež na Kajuhovi 6a, tako kot TK Branik.
Zapisno je samo uvod v razmišljanje in delovanje, ki čaka še mnoge trenerje in klube v prihodnje. In nenazadnje, kar se že nekaj dogaja tudi v Evropi, kjer so dobro delujoči klubi temelj tenisa. Pojavlja se vse več klubov, ki jih vodijo trenerji. Lahko jih imenujemo »one club coaches«. Vodijo jih trenerji, ki so kompetentni, da opravljajo tudi administrativna in organizacijska dela, promocijske aktivnosti, skrbijo za finance, urejajo spletne strani, organizirajo turnirje… in seveda na igriščih preživijo preostali del svojega delovnika. V Nemčiji in na Nizozemskem, kjer je tenis v rahlem padcu, trenerji najemajo ali kupujejo prazne dvorane in igrišča, skrbijo za klubske restavracije, organizirajo teniške kampe na hrvaški obali, skratka izvajajo široko paleto teniških programov.
Vse manj je klubov, ki imajo v upravnih odborih stare teniške navdušence, uspešne poslovneže in bivše igralce, ki prostovoljno opravljajo vlogo teniških odbornikov in skrbijo za blagostanje članov kluba. Takšen trend je opazen tudi pri nas in vsekakor ni presenetljiv, saj v kriznih časih mnogi skrbijo le zase in pozabijo, kar lahko naredijo za širšo skupnost. Tako teniški trenerji skrbijo za vse elemente teniške storitve, kar je z vidika drugih strok popolnoma običajno. Koliko zasebnih zobozdravnikov pa ima direktorja ordinacije, ki jim ureja poslovne, finančne, administrativne zadeve? Odgovor je jasen.
Zato moramo tudi teniški trenerji stopiti na pot, kjer bomo sami prevzeli odgovornost za svoje delo, kjer si bomo sami ustvarjali pogoje, programe, vsebino in obseg dela. Pri tem pa se moramo zavedati, da so naš največji in edini »kapital« zadovoljni uporabniki naših storitev, pa naj bodo to učenci v teniški šoli, tekmovalci ali rekreativci. Tenis kot šport ima številne prednosti pred drugimi športi: otroci lahko začenjajo zelo zgodaj, z njim se lahko ukvarjajo tudi starejši igralci do pozne starosti in kar mnogokrat pozabljamo: tenis je izrazito družinski šport. In prav ta usmeritev bi morala biti temeljna v večini klubov, to pomeni zagotoviti programe za celotno družino. Tako bodo na tenis prihajale družine in tam tudi ostajale. V času ko vsi letimo skozi dneve, so lahko teniška igrišča prijetna oaza, kjer bodo otroci srečali svoje starše in druge otroke ter starši stare prijatelje.
Pogumna odločitev trenerjev TK Maribor, da gredo po svoji poti in da delajo tisto kar najbolje znajo, se bo zelo kmalu pokazala kot edina prava. V teh težjih časih je še toliko bolj pomembno, da teniški trenerji ohranijo samostojnost, dostojanstvo in integriteto pri opravljanju enega najlepših poklicev na svetu.