11. 04. 2008
Najprej, kaj sploh pomeni beseda: integralen. Ima več pomenov: cel, celoten, celovit, enoten, skupen. In prav o takšnem, celovitem pristopu k treniranju bom pisal tokrat. Kot vedno pa najprej kratek uvod.
Očitno je, da več znanja ne pomeni tudi, da bo stvar boljša. Vsaj na začetku ne. Na kaj mislim? Ko kot mlad trener bereš knjige, hodiš na seminarje, se pogovarjaš z izkušenimi trenerji, gledaš tekme, razmišljaš, se pogovarjaš z igralci... potem se večina tega znanja na teniškem igrišču kaže v tem, da so stvari blazno zapletene in pogosto tudi daleč od tistega, kar se dogaja v tekmi. Lahko zapišem, da zaradi dreves ne vidiš gozda, zaradi posameznosti ne dojameš splošnega.
Sčasoma se stvari začnejo razpletati, tako da se pojavljajo obrisi gozda. Takrat stvari vidiš takšne kakor so v celoti, igro, igralca, servis, forhend... Sam sem to pot prehodil in se veliko naučil na lastnih napakah, stranpoteh in problemih. In kdo je bil tisti, ki mi je pomagal rešiti probleme, se vrniti na pravo pot, popraviti napako. Nihče drug kot igralec. In čim boljši je igralec, tem lažje je to doseči.
In če sedaj pogledam nazaj, vidim, da vsaka slaba stvar, prinese veliko dobrega. Tako sem po predčasnem zaključku dela v TK Triglav Kranj, nekajkrat dobil priložnost voditi ITF Tourning Team do 16 let. Na šestedenski turneji sem sodeloval z zelo perspektivnimi igralci, kot so Ricardas Beranki (trenutno št. 1 na ITF j.l., Grigor Dimitrov (zmagovalec Orange Bovla do 14 in 16 let), Oksana Kalashnikova (perspektivna Gruzijka) in še z nekaterimi igralci in igralkami iz vzhodnih »nerazvitih« držav. In prav pri delu s takšnimi igralkami in igralci, vidiš, da so stvari pri teniškem treningu zelo preproste oz. so takšne tudi najbolj učinkovite.
Kaj v resnici pomeni integralni pristop. Nič drugega kot to, da na teniško igro in igralca pogledamo v celoti. Tako, da en učinek treninga vpliva na igralca in njegovo igro kot celoto. Tako, da ni ločevanja na tehniko, taktiko, psihološki in kondicijski trening..., ampak vse poteka hkrati. Edino, kar je pri tem integralnem pristopu zahtevno je to, da moraš zelo dobro poznati posameznosti posameznih delov (tehnika, taktika, psihologija, kondicija...) in predvsem poznati biološke, fiziološke, fizikalne in druge principe, ki uravnavajo procese v telesu.
Da ne bom enostavne stvari zapletel, je najbolje, da navedem primer. Kondicijski in teniški trening nista več ločena, ampak potekata hkrati. Kar pomeni, da igralec, ki izvaja simulacijo forhenda in bekenda z ustrezno težko medicinko (kondicijski trening) poveže z vajo za pospeševanje pri forhednu in bekendu - igranje spin voleja (teniški trening). Zakaj bo tak, integralen pristop bolj učinkovit. Predvsem zaradi biološkega principa, ki bo pri metu 2 kg medicinke (kar je skoraj sedemkratna teža loparja) z maksimalno intenzivnostjo, v mišicah ustvaril kinestetični občutek, da mora ustvariti tudi sedemkrat večjo silo, kot pa če drži v roki lopar. In ta občutke bo v telesu (mišicah) ostal tudi po šestih simulacijah forhenda in bekenda z 2 kg medicinko. Ta občutke bo ostal, ko bo igralac izvajal tudi šest spin forhend in bekend volejev. V bistvu gre za neke vrste »prevaro« mišičnih organov, ki pač ne zaznajo spremembe teže takoj, ampak z določenim časovnim zamikom. In prav uporaba tega zamika, poveča učinkovitost treninga.
To je le eden od konkretnih primerov integralnega pristopa. Poznamo še več takšnih, ki povezani dajejo boljše rezultate: aktivacija, pliometrija – pospeševanje, razbijanje hitrostne pregrade; časovni programi – hitrost gibanja, agilnost; kontrola obnašanja, »arousal« - igralni stil, fiziološki trening – trening zanesljivosti, natančnosti, samozaupanja; razvoj taktike in tehnike skupaj že od prvega treninga dalje...
Integralni pristop k treningu ni le uporaben pri starejših in boljših igralcih, pač pa tak način dela lahko uporabimo tudi pri začetnikih. Le, da v tem primeru, to imenujemo pristop usmerjen k igri (ang. game based approach).