"Dumping" ali zaslužek

Prenovi spletnih strani pritiče tudi nova kolumna. Tokrat tema kolumne ne bo teniška, ampak bolj ekonomska. Pisal bom o »dumpingu« in zaslužkarjih, seveda v slovenskem tenisu. Najbrž vsi veste kaj pomeni »dumping«. Gre za prodajo blaga v tujino pod ceno (zaradi potreb po devizah; to je bilo v bivši državi zelo aktualno), v teniškem smislu pa za nižjo ceno teniških storitev. Na drugi strani pa pojasnilo o tem, kdo so zaslužkarji na splošno ali v tenisu, sploh ni potrebno. Najpogosteje pa gre za tiste, ki mastno služijo na račun drugih.

Slovenske teniške klube mnogi delijo na društvene in privatne, čeprav mi do sedaj še ni nihče pojasnil, kakšna je razlika. Vsi klubi ali društva delujejo po veljavnem zakonu o društvih, imajo občne zbore ali skupščine, upravne ali izvršne odbore, razne komisije idr. ter opravljajo različne aktivnosti za svoje člane-ice. Po mojem obstaja več drugih, za mene bolj logičnih delitev slovenskih teniških klubov. Naj naštejem samo nekatere. Recimo klube lahko delimo na tiste z zelo dolgo tradicijo in tiste novejše. TK Branik Maribor je bil ustanovljen leta 1919, na drugi strani pa v Sloveniji deluje kar nekaj klubov, ki po stažu še vedno hodijo v prvo triado osnovne šole. Klube lahko potem razdelimo na tiste, ki imajo svoja igrišča in tiste, ki so najemniki, ali na igriščih samo gostujejo. Pomembna delitev je tista, ki loči klube na takšne, ki imajo odlične pogoje za zimsko vadbo s trdo podlago in tiste, ki med zimo »flikajo« treninge po raznoraznih telovadnicah, večnamenskih dvoranah ali, če imajo srečo v nezakurjenih balonih. In ne nazadnje lahko klube razdelimo na tiste, ki imajo svoje klubske bifeje, profesionalne direktorje in sekretarje in tiste, ki nimajo niti enega skupnega prostora, trener pa v potujoči pisarni (beri avto) opravlja poleg svoje vloge še funkcijo direktorja, sekretarja, je sam svoja tajnica, včasih prostornik, računovodja in šofer.

No kot vidite je delitev več kot ste mogoče sprva mislili. Ampak zadnjo sem pa prihranil za konec. Obstajajo klubi, ki imajo nizke in klubi, ki imajo visoke cene teniških programov. Tisti prvi so doma v Mariboru in Kranju…, tisti drugi v Ljubljani. Prvi imajo odlične pogoje za treninge, veliko teniških igralcev in igrišč…, tisti drugi pa v večini neurejene najemne odnose za igrišča, manj teniških igralcev in tudi manj igrišč. Prvih se drži sloves, da v tenis vlagajo, drugih, da s tenisom služijo. Pa je res vse tako črno belo.

Že primerjava cene programa teniške šole za dve uri tedensko pokaže drugo sliko. V prvem klubu je v skupini osem dokaj nehomogenih otrok, ki jih poučuje ostareli tenisač brez strokovnega naziva za ceno programa 60 EUR mesečno, v drugem klubu pa diplomirani trener tenisa poučuje največ 4 otroke na enem igrišču za 65 EUR mesečno. Torej cena programa v prvem klubu ni tako nizka, če se primerja tudi kakovost obeh programov in število otrok na trenerja.

Res je, da so razlike pri tekmovalnih programih bistveno večje. V prvem klubu lahko za dobrih 200 EUR mesečno igralec trenira tudi v dvakrat dnevno, včasih tudi v skupini 4 igralcev na igrišče. V drugem klubu cena teniškega programa znaša preko 300 EUR mesečno, mogoče je število igralcev na igrišču manjše, vendar je treningov hkrati tudi pol manj. V ceno so včasih prišteti še stroški dvorane ali igrišč, včasih pa tudi ne.   

Torej kdo ima torej pravo ceno teniškega programa? Ali je prva cena res prava ekonomska cena, ali je druga zaslužkarska. Pa naredimo enostaven izračun. Recimo, da izračunamo ceno teniškega programa za 13 letnika, ki trenira 5 krat tedensko 1,5 ure in ima 3 krat tedensko 1 uro kondicijskega treninga. Izračunajmo ceno teniškega programa, kjer imamo 4 igralce v skupini.

Izračun upošteva, da je cena dvorane 18 EUR, urna postavka trenerjev 15 EUR, upošteva pa se tudi 40 EUR mesečno stroškov za žoge, rekvizite in režijo za vsakega igralca. Izračun je naslednji.

Ali se vam zgornje postavke zdijo pretirane. V Ljubljani igrišča od 17. do 20. ure sploh ni možno dobiti. Cene v balonu so pogosto še višje od 18 EUR. Ali je trenerska postavka 15 EUR previsoka? Cena programa se takoj poveča, če je število igralcev na igrišču manjše, ali če se dvigne cena trenerske postavke. Kar nekaj trenerjev ima bistveno višjo urno postavko kot 15 EUR. Enako velja za najem dvorane za kondicijo. Ali lahko dobite šolsko telovadnico v popoldanskem času za 10 EUR? Ali obstaja odličen kondicijski trener z urno postavko 15 EUR?   

Ali ste kdaj preverili, koliko je režijska ura delavca, ki vam v avtomehanični delavnici zamenja olje pri vašem avtomobilu. In nenazadnje koliko stane dan priprav, ki ga TZS zaračunava tistim, ki nimajo podpisane pogodbe.

In za konec vprašanje, kako lahko najlažje zmanjšate ceno teniškega programa? Tako da znižate najdražji del, torej stroške dvorane. Seveda pa je vprašanje, če ste v položaju, da to lahko storite. Klubi, ki niso lastniki ali upravljalci teniških igrišč, balonov in dvoran in le the ne tržijo, tega žal ne morejo storiti.

Sedaj si lahko sami odgovorite, kdo zares služi s teniškimi programi in kako.